Dne 11. 11. 2024 je bil v Državnem svetu organiziran posvet na pobudo Strokovnih centrov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v organizaciji  Združenja vodstvenih delavcev ČVM in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v sodelovanju z Državnim svetom RS in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje.

V strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami (SC) v zadnjem desetletju narašča število otrok in mladostnikov z resnimi težavami v duševnem zdravju in pridruženimi oblikami najtežjih čustvenih in vedenjskih motenj. SC  že vrsto let opozarjamo na sistemske pomanjkljivosti pri obravnavi otrok in mladostnikov, podani so bili številni predlogi in pobude za urejenost tega področja, a ugotavljamo, da se v praksi stanje ni bistveno spremenilo. Posledično pogosto prihaja do različnih kriznih dogodkov, oblik medvrstniškega nasilja, nasilja do zaposlenih, samopoškodbenega vedenja, nedovoljenih izhodov, uživanja (prepovedanih) psihoaktivnih snovi in izvrševanja kaznivih dejanj. Posvet se je osredotočal na potrebo po celostni problematiki multidisciplinarne obravnave najbolj zahtevnih otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami; o (ne)ustreznosti ukrepov pomoči tem otrokom in mladostnikom v SC in izven njih ter nujnosti vzpostavitve ustrezne in učinkovite multisistemske zgodnje obravnave; o učinkovitih ukrepih in specializiranih programih pomoči za najbolj rizične skupine otrok in mladostnikov ter o potrebnem medresorskim sodelovanjem vseh deležnikov. Našo institucijo je s prispevkom na posvetu predstavljal ravnatelj Borut Marolt.

Ob pomoči Združenja vodstvenih delavcev strokovnih centrov Slovenije za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami in Prevzgojnega doma Radeče (Združenje vodstvenih delavcev ČVM) so bili podani zaključki s predlogi za izboljšanje stanja na tem področju.

1. Institucija ne sme biti prvi odgovor. Potrebno je poskrbeti za pravočasno prepoznavo rizičnih skupin in učinkovitejšo obravnavo v skupnosti.
2. Institucija ne sme biti edini dom.
3. Vzpostaviti je potrebno sistem, ki starše ali zakonite zastopnike zavezuje k sodelovanju pri skrbi za otroka.
4. Za otroke in mladostnike s hudimi težavami na področju duševnega zdravja potrebujemo diagnostični oddelek za otroke in mladostnike, ki storijo hudo dejanje, kjer je zagotovljena biopsihosocialna ocena motnje in oddelek za forenziko za mladostnike, povzročitelje kaznivih dejanj, ki imajo diagnosticirano duševno motnjo in je ob tem poskrbljeno za varnost vseh.
5. Mladostniki, ki so uživalci PAS, potrebujejo namestitev primerno težavam, s katerimi se soočajo. Predlagamo obvezno zdravljenje za vse mladoletne uživalce drog. Pred namestitvijo v strokovni center (ali med namestitvijo) mora mladostnik s težavami na področju PAS uspešno zaključiti program zdravljenja.
6. Dolžina vseh kazenskih postopkov za mladoletne mora biti skrajšana na najkrajši možni rok. Učinkovit ukrep mora biti čim hitrejši.
7. Ustrezno programsko, kadrovsko in arhitekturno je potrebno urediti delovanje intenzivnih skupin.

Ta posvet je ponovna priložnost, da opozorimo na pomanjkljivosti sistemskih ureditev in skupaj pristopimo k spremembam na področju podpore in skrbi za ranljive skupine mladih, ki potrebujejo ustreznejše in intenzivnejše oblike obravnav. Varuh bo v  okviru svojih nalog spremljal uresničevanje zaključkov posveta.